Glede na to, da je samostojni podjetnik evidentiran kot fizična oseba, se za obdavčitev te oblike dela uporablja Zakon o dohodnini. Obdavči se dohodek, ki nastane iz dejavnosti. Gre za dohodek, ki nastane z opravljanjem podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne dejavnosti.
Pogoj za to, da se govori o dohodku iz dejavnosti je, da se ta opravlja trajno in samostojno. Trajno opravljanje dejavnosti pomeni, da ne gre za dejavnost, ki se opravlja ob enkratni priložnosti oziroma le občasno, ampak je to stalna praksa pridobivanja dohodka. To, da je opravljanje dejavnosti samostojno, pa nakazuje na to, da podjetnik dejavnost opravlja na svojo odgovornost, pri tem pa jamči za poslovanje z vsem svojim imetjem.
Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih dohodkov
Normirani s.p. je s.p., ki za ugotavljanje davčne osnove uporablja enostavnejši način kot v primeru navadnega s.p.ja. Glede na realne dohodke, ki nastanejo pri normiranem s.p., se predpostavlja, da je od tega 80 % odhodkov.
Se pa za odprtje normiranega s.p.ja ne more odločiti vsak. Pogoj za ugotavljanje davčne osnove na tak način je, da v preteklem letu prihodki niso presegali 50.000 €. V nekaterih posebnih primerih je lahko ta meja tudi 100.000 €. V kolikor s.p. šele začenja s poslovanjem, se seveda tega ne more upoštevati kot kriterij.
Če se podjetnik odloči za ugotavljanje davčne osnove glede po normiranem sistemu, potem se dejansko odhodki, davčne olajšave in davčne olajšave iz preteklih obdobij ne upoštevajo oziroma niso relevantne. Normirani s.p. je tisti, za katerega vodenje poslovnih knjig ni potrebno. Prav tako pa tudi ni potrebe po sestavljanju letnega poročila.
Kaj je za podjetje ugodneje – normirani s.p. ali navadni sistem?
Pri normiranem s.p.-ju je vsekakor celotni postopek zelo poenostavljen. Ni treba voditi poslovnih evidenc ali sestavljati letnih poročil. Samostojni podjetniki v tem primeru vodijo le evidenco izdanih knjigovodskih listin ter evidenco osnovnih sredstev.
Normirani s.p.-ji zaradi enostavnosti tovrstnega poslovanja večinoma ne potrebujejo pomoči računovodij, ampak evidence vodijo kar sami, kar seveda pomeni prihranek na denarju in na času. Slabost pa je v tem, da v tem primeru ni možno uveljavljati nekaterih olajšav. Če odhodki poslovanja predstavljajo več kot 80 % prihodkov, tak način prav tako ni ugoden.
Vir: mladipodjetnik.si