Podjetja imajo na poslovnih računih pogosto sredstva, ki jih trenutno ne potrebujejo za redno poslovanje. Del denarja je namenjen likvidnosti, investicijam ali nepredvidenim stroškom, preostanek pa lahko več mesecev ali celo let ostaja neizkoriščen. V obdobju višjih obrestnih mer in negotovih gospodarskih razmer je zato vse več podjetij pred vprašanjem, ali je smiselno presežna sredstva pustiti na transakcijskem računu ali jih začasno investirati.
Enotnega odgovora ni. Primerna odločitev je odvisna od finančnega položaja podjetja, načrtovanih investicij, pripravljenosti na tveganje in časovnega obdobja, za katerega podjetje sredstev ne bo potrebovalo.
Najprej poskrbite za likvidnost
Preden podjetje razmišlja o investiranju, mora zagotoviti dovolj likvidnih sredstev za nemoteno poslovanje. Plače, davki, dobavitelji in drugi redni stroški imajo vedno prednost pred iskanjem višjih donosov.
Finančni strokovnjaki zato priporočajo, da podjetje najprej oblikuje ustrezno denarno rezervo. Njena višina je odvisna od dejavnosti, velikosti podjetja in predvidljivosti prihodkov, običajno pa naj bi zadostovala za več mesecev poslovanja.
Šele sredstva, za katera je jasno, da jih podjetje v bližnji prihodnosti ne bo potrebovalo, so primerna za razmislek o investiranju.
Depoziti ostajajo najpreprostejša možnost
Najbolj konservativna oblika upravljanja presežne likvidnosti so bančni depoziti.
Podjetje sredstva za določeno obdobje veže pri banki in v zameno prejema dogovorjeno obrestno mero. Takšna rešitev je primerna predvsem za podjetja, ki želijo ohraniti visoko stopnjo varnosti in natančno vedo, kdaj bodo denar ponovno potrebovala.
Slabost depozitov je, da so donosi običajno omejeni, poleg tega pa so sredstva do izteka vezave praviloma manj dostopna.
Denarni skladi kot alternativa
Za podjetja, ki želijo nekoliko večjo fleksibilnost, so lahko zanimivi denarni oziroma likvidnostni skladi.
Ti praviloma vlagajo v kratkoročne in manj tvegane finančne instrumente, zato predstavljajo vmesno možnost med denarjem na računu in dolgoročnimi naložbami. Čeprav tudi pri njih donos ni zagotovljen, so nihanja običajno precej manjša kot pri delniških naložbah.
Takšna rešitev je lahko zanimiva predvsem za sredstva, ki jih podjetje predvidoma ne bo potrebovalo nekaj mesecev.
Dolgoročno lahko višje donose prinesejo kapitalski trgi
Če podjetje razpolaga z večjimi presežki in jih več let ne bo potrebovalo, lahko razmisli tudi o vlaganju na kapitalske trge.
Med najpogostejšimi možnostmi so:
- delnice,
- obveznice,
- vzajemni skladi,
- ETF skladi.
Takšne naložbe imajo praviloma višji potencialni donos, hkrati pa prinašajo tudi večje tveganje. Njihova vrednost lahko kratkoročno precej niha, zato niso primerne za sredstva, ki jih podjetje lahko potrebuje že čez nekaj mesecev.
Razpršitev zmanjšuje tveganje
Eno osnovnih načel investiranja je razpršitev.
Namesto da podjetje vsa sredstva vloži v eno naložbo, jih lahko razdeli med več različnih oblik. Del sredstev lahko ostane na računu za tekoče poslovanje, del na depozitu, del pa v bolj dolgoročnih naložbah.
Takšen pristop zmanjšuje tveganje in omogoča večjo prilagodljivost, če se poslovne razmere spremenijo.
Pri odločitvi ne glejte le donosa
Najvišji pričakovani donos ni vedno najboljša izbira. Podjetje mora upoštevati tudi:
- koliko časa sredstev ne bo potrebovalo,
- kako hitro lahko pride do denarja,
- kakšno tveganje je pripravljeno sprejeti,
- kakšne bodo davčne posledice posamezne naložbe,
- ali bi bilo sredstva morda bolje nameniti razvoju podjetja.
Pogosto se namreč zgodi, da je najbolj donosna naložba prav vlaganje v lastno dejavnost. Nova oprema, digitalizacija, širitev prodaje ali razvoj novih izdelkov lahko ustvarijo bistveno višji donos kot katerakoli finančna naložba.
Ne pozabite na inflacijo
Če presežna sredstva več let ostajajo na poslovnem računu brez obresti ali z zelo nizko obrestno mero, njihova realna vrednost zaradi inflacije postopoma pada.
To ne pomeni, da bi moralo podjetje ves denar investirati, je pa smiselno občasno preveriti, ali obstoječa finančna strategija še vedno ustreza razmeram na trgu.
V obdobjih višjih obrestnih mer so lahko že preprosti depoziti bistveno bolj zanimivi kot v letih, ko so bile obrestne mere skoraj nične.
Naložbena politika je koristna tudi za manjša podjetja
O investicijski strategiji običajno govorimo pri velikih družbah, vendar je lahko koristna tudi za mala in srednje velika podjetja.
Že preprost dokument, ki določa, kolikšen del sredstev mora biti vedno na voljo za poslovanje, koliko jih lahko podjetje začasno investira in kakšno stopnjo tveganja je pripravljeno sprejeti, lahko pomaga pri bolj premišljenih finančnih odločitvah.
S tem se podjetje izogne impulzivnim odločitvam in lažje ohranja dolgoročno finančno stabilnost.
Prosta denarna sredstva so lahko pomemben del finančne strategije podjetja, vendar jih je smiselno upravljati premišljeno. Osnovni cilj ne bi smel biti iskanje najvišjih donosov za vsako ceno, temveč učinkovita uporaba kapitala ob ohranjanju zadostne likvidnosti. Podjetje, ki zna uravnotežiti varnost, donosnost in dostopnost svojih sredstev, je praviloma bolje pripravljeno na prihodnje priložnosti in morebitne poslovne izzive.