Generacija Z na trg dela vstopa z drugačnimi pričakovanji kot generacije pred njo. Namesto tradicionalne karierne poti od prve zaposlitve do napredovanja v istem podjetju vse več mladih razmišlja o lastni blagovni znamki, spletni trgovini ali mikroposlu. Digitalna orodja in družbena omrežja so podjetništvo približala posamezniku, hkrati pa mladim omogočila, da poslovne ideje preizkusijo z razmeroma majhnim začetnim vložkom.
Za pripadnike generacije Z, kamor običajno uvrščamo mlade, rojene med koncem devetdesetih let in začetkom drugega desetletja novega tisočletja, internet ni zgolj prostor za komunikacijo in zabavo. Je tudi delovno okolje, prodajni kanal in prostor za ustvarjanje poslovnih priložnosti.
TikTok, Instagram, YouTube in druge spletne platforme omogočajo posamezniku, da okoli svojih izdelkov, znanja ali osebnosti zgradi občinstvo. Pot od ideje do prve potencialne stranke je zato bistveno krajša, kot je bila nekoč.
Od hobija do mikroposla
Mladi se podjetništva pogosto ne lotijo tako, da bi takoj ustanovili podjetje z zaposlenimi in poslovnimi prostori. Začetek je lahko precej manjši: izdelovanje nakita ali oblačil, prodaja digitalnih izdelkov, grafično oblikovanje, fotografiranje, upravljanje družbenih omrežij, ustvarjanje vsebin ali spletna prodaja.
Prav mikroposli so privlačni, ker jih je mogoče vsaj na začetku razvijati ob študiju ali redni zaposlitvi. Poslovno idejo je mogoče najprej preizkusiti na manjšem številu kupcev in šele nato presoditi, ali ima dovolj potenciala za nadaljnjo rast.
Pomembno vlogo imajo tudi tehnološka orodja. Za postavitev spletne trgovine danes ni nujno potrebno obsežno znanje programiranja, digitalno oglaševanje pa lahko doseže zelo natančno določene skupine potencialnih kupcev. Umetna inteligenca je dodatno poenostavila naloge, kot so priprava besedil, analiza idej, izdelava osnutkov marketinških vsebin in avtomatizacija dela.
Osebna znamka postaja poslovno sredstvo
Posebnost novega podjetništva je tudi tesna povezava med podjetnikom in blagovno znamko. Pri številnih mikroposlih kupci ne spremljajo samo izdelka, ampak predvsem človeka, ki stoji za njim.
Osebna znamka lahko tako postane pomembno poslovno sredstvo. Ustvarjalec, ki si na družbenih omrežjih zgradi skupnost, lahko pozneje ponudi lasten izdelek, storitev, izobraževanje ali sodelovanje z drugimi podjetji. Poslovna logika je obrnjena: najprej nastaneta vsebina in občinstvo, nato iz tega zraste posel.
Za mlade je pomembna tudi samostojnost. Lasten projekt jim omogoča več nadzora nad načinom dela, urnikom in izbiro področja, na katerem želijo ustvarjati. To ne pomeni nujno zavračanja redne zaposlitve. Mikroposel je lahko dodaten vir prihodka ali način preverjanja, ali bi lahko določena ideja nekoč postala glavna dejavnost.
Podjetništvo na družbenih omrežjih ni bližnjica
Podoba podjetništva na spletu je lahko precej bolj privlačna od njegovega vsakdana. Posnetki uspešnih spletnih trgovin, ustvarjalcev in mladih ustanoviteljev pogosto ne pokažejo neuspelih projektov, stroškov oglaševanja, administracije, davčnih obveznosti in mesecev dela brez zagotovljenega prihodka.
Veliko sledilcev prav tako še ne pomeni uspešnega podjetja. Ključni ostajajo kakovosten izdelek ali storitev, razumevanje kupcev, sposobnost prodaje in predvsem vzdržen poslovni model.
Generacija Z tako podjetništva ni izumila, spreminja pa način, kako vanj vstopamo. Meja med ustvarjalcem vsebin, samostojnim strokovnjakom, trgovcem in podjetnikom postaja vse manj jasna.
Namesto vprašanja, pri katerem podjetju bodo nekoč delali, si nekateri mladi zato zastavljajo drugačno vprašanje: kaj lahko zgradim sam? V času, ko je mogoče iz prenosnega računalnika doseči kupce daleč zunaj domačega kraja, je odgovor na to vprašanje lahko začetek povsem nove kariere.