Magistrska naloga kot zaključno poglavje magistrskega študija

By | avgust 17, 2018

Magistrska naloga predstavlja zaključno delo v sklopu podiplomskega študija. V primerjavi z diplomsko nalogo je še nekoliko bolj kompleksna in obširna, saj je magistrski študij bolj poglobljen kot dodiplomski.

Kandidat, ki se loteva pisanja magistrske naloge, se mora najprej odločiti, katero področje bo podrobneje raziskal. To naj bi bilo tisto področje, ki ga kar najbolj veseli, oziroma tako, ki mu bo najbolj v pomoč pri iskanju zaposlitve oziroma pri opravljanju dela na obstoječem delovnem mestu.

Faze naloge in postopek, kako se jo napiše

Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi, teoretični del predstavlja podlago za opravljanje raziskave oziroma praktičnega dela. Področje, ki ga je študent izbral, je treba čim bolj natančno obdelati. Študent pregleda, kaj so o izbrani temi napisali drugi avtorji. Virov, iz katerih črpa teoretično osnovo, naj bi bilo čim več. Na tak način je zaključna naloga kar najbolj relevantna.

Ko študent povzame bistvene ugotovitve predhodnikov, ki so se ukvarjali s podobno tematiko, se odloči, kaj točno bo obravnaval v sklopu lastne raziskave. Z raziskavo želi dobiti odgovor na eno ali več vprašanj, ki jih postavi v obliki hipotez. Cilj raziskave je, da ovrže ali potrdi postavljene hipoteze. Študent lahko izbere poljubno metodologijo, s katero bo pristopal do izbranih vprašanj. Odloči se lahko za praktični eksperiment, v primeru če gre za naravoslovno tematiko, oziroma za metodo anket ali intervjujev, če proučuje družboslovno tematiko. Možno je tudi, da se celotna magistrska naloga osredotoča na proučevanje že obstoječih virov določene tematike.

V praktičnem delu naloge je treba najprej izpeljati raziskavo. V sklopu raziskave študent pride do določenih ugotovitev, ki jih izpostavi. Nato jih še pokomentira in utemelji, če so torej postavljene hipoteze zavržene ali sprejete. Na koncu lahko poda predloge, katere vidike obravnavanega področja bi bilo še smiselno proučevati v naslednjih podobnih nalogah.

Ko je magistrska naloga vsebinsko sprejeta s strani mentorja, jo je treba še slovnično korigirati; spraviti jo v tako obliko, ki ustreza merilom fakultete, nato pa se jo natisne in veže. Tako dobi svojo končno obliko.